Spodbujamo rast!
Medijsko središče
.JPG) |
Gazela 2009 – Finalisti so znani! Znanih je 30 finalistov izbora najboljših hitro rastočih slovenskih podjetij Gazela 2009, ki poteka pod okriljem časopisne družbe Dnevnik, d. d. Izmed petih najboljših gazel v vsaki od šestih regij bo metodološka komisija z glasovanjem izbrala najboljše tri, ki se bodo v septembru in oktobru predstavile na izborih za regijske gazele. Najboljše med hitro rastočimi – zlato, srebrno in bronasto gazelo, bodo razglasili 22. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani. |
Sporočila za medije22.10.2009 Zlata gazela 2009 je podjetje Lumar IG19.10.2009 Sporočilo za medije - Kdo izmed šestih finalistov bo zlata gazela 2009 15.10.2009 Savinjsko-zasavska gazela 2009 je podjetje Dewesoft 13.10.2009 Savinjsko-zasavska gazela 2009 - Znani so 3 nominiranci 12.10.2009 100 savinjsko-zasavskih gazel 2009 08.10.2009 Dolenjsko-posavska gazela 2009 je podjetje Mikrografija 06.10.2009 100 dolenjsko-posavskih gazel 2009 05.10.2009 Dolenjsko-posavska gazela 2009 - Znani so 3 nominiranci 01.10.2009 Gorenjska gazela 2009 je podjetje Exoterm IT 29. 9. 2009 100 gorenjskih gazel 28. 9. 2009 Gorenjska gazela 2009 - Znani so 3 nominiranci 24. 9. 2009 Dravsko-pomurska gazela 2009 je podjetije Lumar IG 22. 9. 2009 100 dravsko-pomurskih gazel 2009 21. 9. 2009 Dravsko-pomurska gazela 2009 - Znani so 3 nominiranci 17. 9. 2009 Primorsko-notranjska gazela 2009 je podjetije Finali Trading 15. 9. 2009 100 gazel primorsko-notranjske regije 2009 14. 9. 2009 Primorsko-notranjska gazela 2009 - Znani so 3 nominiranci 10. 9. 2009 Gazela osrednje Slovenije 2009 je podjetje Salbatring International 8. 9. 2009 100 gazel osrednje Slovenije 2009 8. 9. 2009 Gazela osrednje Slovenije 2009 - Znani so 3 nominiranci 7. 9. 2009 Gazela 2009 – Gradivo za medije 7. 9. 2009 Gazela 2009 – Finalisti so znani! |
|
|
|
|
Predstavitev – Gazela 2009Gazela 2009 – predstavitev1. Kaj je Gazela Gazela je izbor najboljših hitro rastočih slovenskih podjetij, ki v letu 2009 poteka že deveto leto zapored, v zadnjih štirih letih pod okriljem časopisne družbe Dnevnik. V tem času se je uveljavil kot največji poslovni dogodek v Sloveniji, pa tudi kot motivacija za majhna in srednje velika podjetja. 2. Kaj so gazele Ameriški strokovnjak David Birch je pri raziskovanju, kako nastajajo nova delovna mesta v ZDA, ugotovil, da kar dve tretjini rasti zaposlenosti prispevajo podjetja z manj kot dvajsetimi zaposlenimi. Z analizo življenjskega cikla podjetij jih je razdelil na tri kategorije: miši, gazele in slone. Med gazele je uvrstil dinamična podjetja, ki hitro rastejo, se bliskovito razvijajo, intenzivno zaposlujejo in so vedno korak pred konkurenco. 3. Kako potekajo izbori Izbor najboljših hitro rastočih podjetij Gazela je dvostopenjski. Sprva na šestih regijskih izborih (dolenjsko-posavska regija, Osrednja Slovenija, savinjsko-zasavska regija, primorsko-notranjska regija, dravsko-pomurska regija, gorenjska regija) dobimo šest regijskih zmagovalcev, izmed katerih na sklepnem dogodku izberemo najboljše slovensko hitro rastoče podjetje – slovensko gazelo leta. 4. Kdaj in kje • Osrednja Slovenija 10. 9. (Ljubljana, GH Union) • Primorsko-notranjska regija 17. 9. (Nova Gorica, Hotel Perla) • Dravsko-pomurska regija 24. 09. (Maribor, Hotel Habakuk) • Gorenjska regija 1. 10. (Kranjska gora, Hotel Špik) • Dolenjsko-posavska regija 8. 10. (Dolenjske Toplice, KKC Dolenjske Toplice) • Savinjsko-zasavska regija 15. 10. (Celje, Celjski dom) • SLOVENSKA GAZELA 2009 22. 10. (Ljubljana, Cankarjev dom) 5. Metodologija Verodostojnost izbora temelji na skrbno oblikovani in natančni metodologiji, nad katero bdi metodološka komisija. Pri izboru se poleg indeksa petletne rasti prihodkov od prodaje upošteva tudi dodano vrednost na zaposlenega in rast števila zaposlenih. Pri vsakem podjetju, ki se uvrsti v ožji izbor za regijsko gazelo, se preuči tudi bonitetno poročilo in opravi uredniški intervju. Letošnji izbor ohranja obe metodološki nadgradnji iz lanskega leta. Prva je izračunavanje sintetiziranega kazalnika, ki petletno dinamiko rasti prodaje dopolnjuje z dodano vrednostjo in njeno rastjo v petih letih ter indeksom DaBeg (ta omogoča primerjavo stopnje rasti zaposlenih med različno velikimi podjetji), druga pa je preverjanje stopnje verjetnosti propada podjetja (angl.: failure score model). Verodostojnost izbora gazel je osrednje vodilo. Tako se hitro rastoča podjetja na izbor ne morejo prijaviti, temveč se na seznam najhitreje rastočih uvrstijo na podlagi bilančnih podatkov. Natančneje, na lestvico najhitreje rastočih se uvrstijo zaradi rasti prihodkov od prodaje v petletnem obdobju. Tako dobimo lestvico 500 najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji in šest regijskih lestvic s 100 najhitreje rastočimi podjetji v regiji. Vstopni pogoji za uvrstitev na lestvico so bilančni dobiček v zadnjem bilančnem letu, vsaj 220.500 eur prihodkov od prodaje v izhodiščnem letu, podjetje pa je moralo v obeh indeksnih letih poslovati vseh 12 mesecev in imeti v zadnjem letu dobiček. 6. Postopki izbora Postopek izbora regijske in slovenske gazele leta poteka v petih korakih: • prvi korak: izbor desetih regijskih kandidatov Na podlagi podatkov AJPES iz seznama 100 najhitreje rastočih podjetij v vsaki od šestih slovenskih regij izberemo 10 kandidatov za regijske oziroma Slovensko gazelo leta. Kandidate določimo na podlagi razvrstitve podjetij s pomočjo sintetiziranega kazalnika, ki ga izračunamo na podlagi stopnje rasti čistih prihodkov od prodaje v obdobju zadnjih petih let, dodane vrednosti na zaposlenega in njene rasti ter indeksa DaBeg, ki pokaže stopnjo rasti števila zaposlenih, primerljivo med različno velikimi podjetji. Opravi se tudi tako imenovana namizna raziskava kandidatov (angl.: desk-top research) in na tej podlagi izbira družb, ki po presoji najbolje odsevajo vrednote in filozofijo dinamične in obenem trajnostne rasti. V tem koraku preverjamo tudi uvrstitev podjetja na nacionalno lestvico 500 gazel in število zaposlenih (pogoj za uvrstitev v izbor je 15 zaposlenih). • drugi korak: novinarski raziskovalni intervjuji Z vsakim od desetih regijskih kandidatov je opravljen novinarsko-raziskovalni pogovor. V strukturiranem intervjuju je poudarek na raziskovanju podjetniške zgodbe, kakovosti rasti organizacije in njeni naravnanosti k trajnostnemu razvoju. Prav tako izpraševalci v podjetjih raziskujejo vidike družbene odgovornosti organizacije in njene umeščenosti v lokalno okolje. • tretji korak: izbor petih kandidatov za regijsko gazelo Na podlagi opravljenih intervjujev, finančnih in drugih razpoložljivih podatkov o podjetju se izbere pet kandidatov za regijsko gazelo leta. Prednost imajo mednarodno in inovativno usmerjena podjetja, podjetja z višjo donosnostjo (ROE) in višjo dodano vrednostjo na zaposlenega, indeks DaBeg najmanj 20, prav tako pa je pomembno, da podjetje izkazuje vrednote gazele – dinamične in obenem trajnostno naravnane rasti. • četrti korak: izbor treh regijskih nominirancev in regijske gazele leta Metodološka komisija, ki jo sestavljajo uredništvo Dnevnika ter zunanji člani z družbe Bisnode in uredništva Mediade, v njej pa je tudi regijska gazela predhodnega leta, na podlagi izdelanih dosjejev, finančnih podatkov in bonitetnih poročil oceni nominirana podjetja in s tem izbere tri regijske nominirance ter zmagovalno regijsko gazelo leta. • peti korak: izbor slovenske gazele leta Zlata gazela je izbrana na podlagi treh razvrstitev: • razvrstitve finalistov na lestvici 500 najhitreje rastočih podjetij v Sloveniji • glasovanja metodološke komisije in • glasovanja članov sveta Gazela. Zlata gazela postane gospodarska družba, ki na treh lestvicah (glasovanje sveta Gazela, glasovanje uredniške komisije in lestvice 500 najhitreje rastočih v državi) doseže najboljšo povprečno uvrstitev. V primeru, da imata dva ali več finalistov enako povprečno uvrstitev, ima prednost kandidat, ki je višje na lestvici sveta Gazela. 7. Vizija Vizija projekta Gazela je vplivati, da gazele postanejo družbeno gibanje, ki utemeljuje pojem dinamične rasti, prepletene z družbeno odgovornostjo. Skladno z usmeritvami sveta Gazela je dal izbor v letu 2009 še posebno težo raziskovanju inovativnih gazel. 8. Prelomnice v razvoju Leta 1991 je Gospodarski vestnik na podlagi podatkov, pridobljenih pri SDK, oblikoval seznam najhitreje rastočih podjetij – gazel. Z leti sta se metodologija in izbor nadgrajevala in leta 1995 je revija GV med prvimi v Evropi objavila lestvico 500 najhitreje rastočih podjetij. Metodologijo so snovalci lestvice oblikovali v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Prelomno za projekt je bilo leto 2001, ko so bili prvič pripravljeni dogodki na regionalni in nacionalni ravni ter izbor zlate, srebrne in bronaste gazele. Do leta 2003 je projekt že dosegel prepoznavnost v širši slovenski javnosti. Leta 2004 je bil nadgrajen s konferenčnim delom, čemur je sledil izid revije Gazela. Slednja je s septembrom 2005 začela izhajati kot tedenska priloga časnika Dnevnik. Časopisna družba Dnevnik je projekt sprejela pod svoje okrilje ob koncu leta 2005 , letošnji izbor gazel pa je že četrti v organizaciji družbe Dnevnik. 9. O vplivu panoge na rast gazel Med nominiranci izbora Gazela je moč najti podjetja iz vseh dejavnosti, od kmetijstva, gradbeništva, vrste industrijskih panog, transporta, trgovine do storitev. Največ je industrijskih, najhitreje rastejo storitvena. Ključni dejavniki za rojstvo gazele so po mnenju mnogih strokovnjakov podjetnik oziroma podjetniški tim, poslovna strategija rasti, inovativnost, zaposleni, sistem vodenja in financiranje rasti. 10. Zmagovalci V preteklih letih so se med dobitnike priznanj uvrstila mnoga znana slovenska podjetja. Podjetja, ki so že v preteklih letih izkazovala velik potencial, tudi danes uspešno ohranjajo položaj na trgu ter aktivno iščejo in izrabljajo nove priložnosti, ki jim jih ponuja trg. SLOVENSKA GAZELA 2008 • zlata gazela 2008 in primorsko-notranjska gazela: Instrumentation Technologies • srebrna gazela 2008 in savinjsko-zasavska gazela: Monting SK • bronasta gazela 2008 in gorenjska gazela: Mimovrste • gazela Osrednje Slovenije: Blažič, robni trakovi • dravsko-pomurska gazela: Gratel • dolenjsko-posavska gazela: Rem SLOVENSKA GAZELA 2007 • zlata gazela 2007 in gazela Osrednje Slovenije: Elektronček • srebrna gazela 2007 in primorsko-notranjska gazela: Instrumentation Technologies • bronasta gazela 2007 in gorenjska gazela: Seaway • dravsko-pomurska gazela: Meteorit • savinjsko-zasavska gazela: Termotehnika • dolenjsko-posavska gazela: Rem SLOVENSKA GAZELA 2006 • zlata gazela 2006 in savinjsko-zasavska gazela: Dat-Con • srebrna gazela 2006 in gazela Osrednje Slovenije: Elvez • bronasta gazela 2006 in primorsko-notranjska gazela: Fluid • gorenjska gazela: Lea • dravsko-pomurska gazela: GMT • dolenjsko-posavska gazela: Infotehna SLOVENSKA GAZELA 2005 • zlata gazela 2005 in savinjsko-zasavska gazela: Engrotuš • srebrna gazela 2005 in gorenjska gazela: Euro Plus • bronasta gazela 2005 in dolenjsko-posavska gazela: Sep • dravsko-pomurska gazela: Artex • primorsko-notranjska gazela: Lesimpex • gazela Osrednje Slovenije: Diss SLOVENSKA GAZELA 2004 • zlata gazela 2004 in dolenjsko-posavska gazela: Keko Varicon • srebrna gazela 2004 in gazela Osrednje Slovenije: Bioiks • bronasta gazela 2004 in gorenjska gazela: Don Don • dravsko-pomurska gazela: Varista • primorsko-notranjska gazela: Peloz • savinjsko-zasavska gazela: Marovt SLOVENSKA GAZELA 2003 • zlata gazela 2003 in gazela Osrednje Slovenije: Halcom • srebrna gazela 2003 in dolenjsko-posavska gazela: Sep • bronasta gazela 2003 in savinjsko-zasavska gazela: Kapis • primorsko-notranjska gazela: Atech • dravsko-pomurska gazela: Doorson • gorenjska gazela: Kvibo SLOVENSKA GAZELA 2002 • zlata gazela 2002 in gazela osrednje Slovenije: Bofex • srebrna gazela 2002 in dravsko-pomurska gazela: Prevent • bronasta gazela 2002 in dolenjsko-posavska gazela: Adria Mobil • gorenjska gazela: Sat Control • savinjsko-zasavska gazela: Engrotuš • primorsko-notranjska gazela: Cicipet SLOVENSKA GAZELA 2001 • zlata gazela 2001 in savinjsko-zasavska gazela: Engrotuš • srebrna gazela 2001 in gazela južne Slovenije: Eurotek • bronasta gazela 2001 in gorenjska gazela: Saxonia Franke • dravsko-pomurska gazela: Boxmark Leather • gazela Osrednje Slovenije: Energogroup • primorska gazela: Systec System Technology Arhiv sporočil za medije - Gazela 200822.10.2008 Zlata gazela 2008 je skupina Instrumentation Technologies 20. 10. 2008 Katera izmed šestih regijskih gazel bo postala zlata gazela 2008 20. 10. 2008 500 slovenskih gazel 2008 15. 10. 2008 Gorenjska gazela 2008 je podjetje Mimo vrste 13. 10. 2008 Gorenjska gazela 2008 - Znani so 3 nominiranci 13. 10. 2008 100 gorenjskih gazel 2008 9. 10. 2008 Dravsko-pomurska gazela 2008 je podjetje Gratel 6. 10. 2008 Dravsko-pomurska gazela 2008 - Znani so 3 nominiranci 6. 10. 2008 100 dravsko-pomurskih gazel 2008 2. 10. 2008 Primorsko-notranjska gazela 2008 je podjetje Instrumentation Technologies 30. 9. 2008 Primorsko-notranjska gazela 2008 - Znani so 3 nominiranci 29. 9. 2008 100 primorsko-notranjskih gazel 2008 25. 9. 2008 Savinjsko-zasavska gazela 2008 je podjetje Monting SK 22. 9. 2008 Savinjsko-zasavska gazela 2008 - Znani so 3 nominiranci 19. 9. 2008 100 savinjsko-zasavskih gazel 2008 18. 9. 2008 Gazela osrednje Slovenije 2008 je podjetje Blažič 15. 9. 2008 Gazela osrednje Slovenije 2008 - Znani so 3 nominiranci 11. 9. 2008 Dolenjsko-posavska gazela 2008 je podjetje Rem 8. 9. 2008 Dolenjsko-posavska gazela 2008 - Znani so 3 nominiranci 4. 9. 2008 Gazela 2008 – Finalisti so znani! FOTOMATERIAL - ob začetku izbora Gazela 2008 (v ZIP formatu) ARHIV SPOROČIL - Gazela 2007 (v ZIP formatu) |
|
Delavnice Univerzitetnega razvojnega centra in inkubatorja PrimorskeV tednu UIP tudi Dan podjetništvaJana Petkovšek Štakul Ljubljana – Prihodnji torek, torej 16. marca, bodo v okviru tedna Univerze na Primorskem v UIP Univerzitetnem razvojnem centru in inkubatorju Primorske pripravili dan podjetništva. Dopoldne bodo delavnice, popoldne pa okrogla miza na temo prodor na tuje trge, priložnosti na Nizozemskem. |
Najbolj preudarno zna z denarjem ravnati občina ŽeleznikiTako je pokazala raziskava Akademije Sirius in Fakultete za upravo Univerze v LjubljaniJana Petkovšek Štakul Ljubljana - Občina Železniki je drugo leto zaporedoma po merjenju kazalnika ekonomičnosti na prvem mestu in tako na vrhu seznama 210 slovenskih občin. Tako je pokazala raziskava Akademije Sirius in Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani, po kateri so letos izdelali seznam občin presežkov. Občine so razvrstili po napredku, ki so ga pri pregledu tako gospodarskih kot človeških dejavnikov in ekonomičnosti delovanja občinske uprave med letoma 2008 in 2009 dosegle občine, s čimer so želeli postaviti vzporednico z gazelami, torej hitro rastočimi podjetji. Eno pomembnih podjetij v Železnikih je Domel. Ob vrsti kriznih ukrepov (zmanjšanje stroškov, nižanje plač, skrajšani delovni čas) so lanskega novembra prodali enako izdelkov kot leto prej, kar kaže na to, da se krivulja zopet obrača navzgor. Še bolj pomembno pa je, da delovna mesta in prihodnost podjetja ohranjajo z inovacijami in naložbami. Foto: Primož Knez |
BioSistemika z najboljšim poslovnim načrtomTehnološki park Ljubljana in Poslovni angeli podelili nagrade za najboljši poslovni načrt minulega letaSabina Lokar Ljubljana - Poslovni načrt BioSistemika - Molekularne analize je po mnenju posebne komisije najboljši poslovni načrt 2009. Drugo mesto si je priboril poslovni načrt Envit - okoljske tehnologije in inženiring, tretje pa poslovni načrt OpenHours. Vsi trije so prejeli denarne nagrade, in sicer v višini 3000, 2000 in 1250 evrov, pogoj za njihovo izplačilo pa je ustanovitev podjetja do konca leta 2010. Na sliki so predstavniki mladih slovenskih prebojnih podjetij, ki so se s svojimi poslovnimi načrti v pičli minuti predstavili tudi Poslovnim angelom. |
Erasmus izmenjava podjetnikovMladi slovenski podjetniki poslej tudi po izkušnje na Dansko, v Španijo, Francijo, Madžarsko, Italijo, Portugalsko ali BolgarijoSabina Lokar Ljubljana - Mladi slovenski podjetniki bodo zdaj izkušnje lahko nabirali tudi v tujini. Tehnološki park Ljubljana, Znanstveno-raziskovalno središče Koper Univerze na Primorskem, GEA College, Regionalni razvojni center Koper in Zavod Avantis so namreč pridobili status posredniške organizacije za izvajanje evropskega programa izmenjave podjetnikov. Tehnološki park Ljubljana (na sliki), Znanstveno-raziskovalno središče Koper Univerze na Primorskem, GEA College, Regionalni razvojni center Koper in Zavod Avantis so namreč pridobili status posredniške organizacije za izvajanje evropskega programa izmenjave podjetnikov. Foto: dokumentacija Dnevnika |
Mladi Celjani so velik podjetniški potencialZavod mladi podjetnik s serijo izobraževalnih dogodkov spodbuja k podjetništvu in inovativnostiSabina Lokar Celje - Zavod mladi podjetnik, ki se je odločil pripraviti niz dogodkov, s katerimi nameravajo spodbujati podjetništvo med mladimi, je v celjskem Tehnopolisu ponovil predavanje »Lastno podjetje? Zakaj pa ne!«, ki se ga je udeležilo okoli 200 (bodočih) mladih podjetnikov, še več kot na prvem predavanju v prestolnici. V zavodu predvidevajo, da mlade v podjetništvo »silijo« tudi razmere na trgu, je povedal njegov direktor Borut Borštnik, ki je bil navdušen nad tem, kako se je knežje mesto izkazalo za resnično podjetniško mesto z velikim potencialom prav med mladimi. Zanimanje med mladimi za izobraževanje, ki ga organizira Zavod mladi podjetnik, je bilo tudi v Celju veliko. |
Slovenija si želi sodelovati z Evropsko vesoljsko agencijoMinistrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pripravlja posvetJana Petkovšek Štakul
Ljubljana - Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo pripravlja v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije 31. marca ob 11. uri posvet za gospodarstvenike ter predstavnike raziskovalnih in izobraževalnih institucij, ki jih zanima sodelovanje z Evropsko vesoljsko agencijo. |
CPU pripravlja seminar zagotavljanja finančnih virov za podjetnikeRazlična faza razvoja podjetja, različno financiranjeOd ideje… …do sredstev … za mikro, mala podjetja in s.p. Jana Petkovšek Štakul
|
V Celju želijo razširiti nabor inovacij za leto 2009Delavnica kako uspešno pripraviti in prijaviti inovacijo na razpisSabina Lokar
Celje - Regionalna gospodarska zbornica Celje (RGZC) v četrtek ob 13. uri v svojih prostorih pripravlja brezplačno delavnico za prijavo na razpis za inovacije RGZC za leto 2009. Predstavili bodo, kako uspešno pripraviti in prijaviti inovacijo na razpis. |
Na posvetu GZS o problemu plačilne nediscipline podjetij„Država in sodstvo bi morala biti bolj aktivna“ Lani je 29 odstotkov podjetij ustvarilo več kot 30 odstotkov manj vseh prihodkov kot leta 2008 sta Ljubljana - Plačilna nedisciplina in nelikvidnost predstavljata za slovenska podjetja velik problem, aktivneje pa bi se na tem področju morali vključevati tudi država in nosilci sodnih postopkov, je danes na posvetu Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) povedala izvršna direktorica za zakonodajo in politike pri GZS Alenka Avberšek. |
Vse bolj cenjeno raziskovalno delo na univerzahPogovajali smo se z dr. Matjažem B. Juričem z Inštituta za informatiko FERIMatija Krnc Maribor - Univerza v Mariboru je konec januarja pripravila tradicionalno srečanje gospodarstvenikov in raziskovalcev, o katerem smo v Dnevniku že poročali. Ponovno pa smo se odpravili v Maribor na Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko (FERI), da podrobneje predstavimo dobitnika priznanja za naj raziskovalca za leto 2009. Ta naziv je prejel najmlajši redni profesor na mariborski univerzi dr. Matjaž B. Jurič. Dr. Matjaž B. Jurič: Poleg podpore stalnih partnerjev v podjetjih imamo vse več podpore tudi pri državnih ustanovah, saj se tudi v naši družbi vse bolj zavedamo, da nas bo le znanje popeljalo med bolj razvite države.
|
Neprofesionalni župan Mladen Sumina je prepričan, da je treba tudi občino voditi kot podjetjeLog-Dragomer je prava gazela med občinamiJana Petkovšek Štakul Ljubljana - »Občina je podjetje in kot podjetje jo je treba tudi voditi,« meni Mladen Sumina, ki občino Log-Dragomer vodi kot neprofesionalni župan. Primerjava indeksa in gospodarskih kazalcev v letih 2008 in 2009 je pokazala, da je med tema letoma največji preskok naredila občina Log-Dragomer, zato je postala občina presežkov leta 2009. Tabela 20 presežnih občin. |
O odnosu gazel do standardov kakovosti in strateškega načrtovanjaGazele raje kot standarde kakovosti živijo svoje vrednoteMag. Nenad Savič, mednarodni ocenjevalec odličnosti organizacij po modelu Evropske fundacije za razvoj kakovosti Jana Petkovšek Štakul
Ljubljana - Gazele so kot eden od pomembnih stebrov nacionalnega gospodarstva v marsičem specifične. Slovenske gazele je v izboru Zlata gazela 2009 kot član metodološke skupine spremljal tudi mag. Nenad Savič, direktor novoustanovljenega podjetja UNIKATUM, inštituta za inovativne poslovne modele. Savič je mednarodni ocenjevalec odličnosti organizacij po modelu odličnosti Evropske fundacije za razvoj kakovosti (EFQM) iz Bruslja, nosilec licenc za usposabljanje ocenjevalcev in za uvajanje samoocenjevanja po modelu odličnosti EFQM ter prejemnik nagrade za najboljši svetovalni projekt Feniks 2009, ki ga podeljuje Zbornica poslovno storitvenih organizacij. Od leta 2007 je tudi predsednik strokovnega sveta Slovenske fundacije za poslovno odličnost. |
Novo poročilo evropskega statističnega urada EurostatDecembra v območju evra znova rast naročil v industrijista Luksemburg - Vrednost novih naročil v industriji v območju evra se je decembra lani na mesečni ravni zvišala za 0,8 odstotka, potem ko se je novembra okrepila za 2,7 odstotka, je danes sporočil evropski statistični urad Eurostat. V Sloveniji se je vrednost naročil decembra lani v primerjavi z novembrom znižala za 4,4 odstotka. V celotni EU pa se je vrednost novih naročil decembra lani medtem okrepila za 0,6 odstotka, medtem ko se je novembra povečala za 2,4 odstotka. |
Družbena odgovornost v procesih varstva narave in trajnostne rabe virovPeta konferenca IRDO Konferenca letos nosi podnaslov Družbena odgovornost: Narava in človek Jana Petkovšek Štakul
Lani so v sklopu konference IRDO podelili tudi nagrade za družbeno odgovornost horus. V kategoriji velikih podjetij je nagrado horus prejel Trimo, v kategoriji srednje velikih ATech elektronika in med majhnimi podjetji Informa Echo. V sredini je Anita Hrast, direktorica IRDO. |
pogovor: Matjaž Čadež, direktor in lastnik Halcoma, zlate gazele leta 2003Ko nastopi monopol, je zdravega razvoja konecBojan Glavič Ljubljana - Običajno je problem družinskih podjetij, da nerade prepustijo vajeti strokovnjakom zunaj družine. Matjaž Čadež, ustanovitelj Halcoma, s tem nima težav, saj zaposlenim omogoča tudi prevzem delnic podjetja. Kot glavni lastnik in direktor seveda ohranja največji vpliv, a že zdaj razmišlja o vzgoji primernih vodij, ki bi ga lahko nadomestili. Seveda ne čez noč, ampak šele leta 2012, do takrat pa namerava s svojim podjetjem še močno razširiti uporabo elektronskega bančništva in mobilnega plačevanja storitev. |
Občina presežkov je Log-Dragomer, najbolj uspešna občina ostaja Slovenska BistricaTudi med občinami najdemo gazeleJana Petkovšek Štakul Ljubljana - Ob pregledu izbranih kazalnikov, kot so gospodarska uspešnost, človeški dejavnik oziroma demografski potencial in ekonomičnost občin, so v sklopu Akademije Sirius ob sodelovanju Fakultete za upravo Univerze v Ljubljani pripravili lestvico občin presežkov. Seznam občin kaže na napredek ali pa zaostanek, ki ga je posamezna občina dosegla glede na posamezni kazalnik v primerjavi med letoma 2008 in 2009. Občino Log-Dragomer vodi župan Mladen Sumina. |
Tekmovanje izključno za podjetniceCartier organizira mednarodno tekmovanje poslovnih načrtov za ženske podjetnice Tekmovanje je zasnovano tako, da na vsako celini nagradijo po eno poslovno žensko, torej skupno podelijo pet nagrad. |
V eni minuti predstaviti svojo poslovno idejoNagradili bodo najboljši poslovni načrtPoslovni angeli in tehnološki park podpirata mlade podjetnike
Ljubljana – V okviru dogodka Postanite poslovni angel bodo prihodnji četrtek, torej 4. marca, v Tehnološkem parku Ljubljana razglasili zmagovalce tekmovanja za najboljši poslovni načrt. Nosilci petih najbolje ocenjenih poslovnih načrtov po mnenju strokovne komisije bodo pred občinstvom v eni minuti predstavili poslovno idejo, tri zmagovalce pa bodo razglasili na osnovi predhodnih ocen in ocen predstavitve. Foto: Sergeja Širca, dokumentacija Dnevnika |
Inovativni Visionect do nagrad kot po tekočem trakuVisionect izbrali med 13 finalistov tekmovanja Mobile Premier AwardsSabina Lokar Ljubljana - Slovensko startup podjetje Visionect, ki zaenkrat deluje še v okviru Ljubljanskega univerzitetnega inku batorja, je bilo izbrano med 13 finalistov tekmovanja Mobile Premier Awards, na katerega se je prijavilo kar 600 podjetij iz celega sveta. Gre za največje svetovno tekmovanje s področja mobilnih tehnologij, ki se je v ponedeljek odvijalo v Barceloni, kjer je tudi podjetje Visionect predstavilo svojo inovacijo, in teraktivni dlančnik namenjen poslovnim okoljem. |
Na razpolago so nova sredstva Slovenskega podjetniškega skladaNa voljo je 3,5 milijona evrov za subvencioniranje zagona novih podjetijJana Petkovšek Štakul Maribor - Slovenski podjetniški sklad je razpisal 3,5 milijona subvencij za zagon novih podjetij. Namen javnega razpisa je uspešen prenos razvojnih idej podjetnih posameznikov in skupin v tržno uspešne podjeme in ustvarjanje novih inovativno naravnanih podjetij s potencialom rasti pri razvoju in komercializaciji proizvodov, procesov in storitev.
Politika Slovenskega podjetniškega sklada je, da ne bo več spodbujal rasti števila novih podjetij, ampak inovativna podjetja, ki ustvarjajo višjo dodano vrednost, pravi mag. Darja Radić, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo. |
Pogovor: Tonja Blatnik, sekretarka Sekcije menedžerk pri Združenju ManagerMenedžerke imajo višjo izobrazbo od menedžerjevMaruša Bertoncelj
Ljubljana - Tonja Blatnik, sekretarka Sekcije menedžerk pri Združenju Manager in izvršna urednica revije MQ, poudarja, da ženske sicer predstavljajo več kot polovico svetovnega prebivalstva, a polovice niti približno ne dosegajo v vlogi podjetnic oziroma menedžerk v nobeni državi. |
Menedžerstvo je še vedno moški svetNa vodstvenih položajih v slovenskih podjetjih je, tudi kot posledica stereotipov, samo slaba tretjina žensk
Maruša Bertoncelj, Mediade Ljubljana - V Sloveniji je bilo leta 2008 na vodilnih mestih v podjetjih in gospodarskih družbah dobrih 30 odstotkov žensk. In čeprav so bile v povprečju višje izobražene od moških kolegov, so prejemale za približno 10 odstotkov nižje plače. Ženske v tem pretežno 'moškem svetu' težje uspejo tudi zaradi stereotipnih značilnosti, ki so jim pripisane, in zato se jih v podjetniške in menedžerske vode ne poda več. Nataša Ratej, direktorica gradbenega podjetja Rima: Da je gradbeništvo moški svet, me ne moti in tega niti ne občutim. Razen kadar naletim na posameznike, ki svoje interese uveljavljajo za vsako ceno in žal pogosto tudi na meji poštenih poslovnih potez. |
Podjetnikom bodo pomagali z znanjemUstanovili so Podjetniško pobudo za samopomoč Jana Petkovšek Štakul
Ljubljana - Finančno podporno okolje se v sklopu ministrstva za gospodarstvo prebuja, pa vendar mnoga podjetja še vedno nimajo dostopa do denarja za zagon ali izpeljavo projektov, so prepričani pobudniki Podjetniške pobude za samopomoč (PPS). »Veliko podjetij s perspektivno dejavnostjo in sicer uspešnim poslovanjem je zaradi gospodarske krize prišlo v položaj, ko zaradi poslovnih rezultatov in nove restriktivne politike kreditiranja nimajo dostopa do investicijskega kapitala za zagon ali realizacijo projektov, ki bi izboljšali svoje poslovanje in pospešili izhod iz krize,« pravi Dare Troha iz PPS. Na sliki je Dare Troha, ki poudarja, da pomoč, ki jo ponujajo v PPS, ni finančna, ampak gre za pomoč v obliki dela in znanja pridruženih članov Podjetniške pobude za samopomoč. |
“Lastno podjetje? Zakaj pa ne!Delavnica Zavoda mladi podjetnik
Sabina Lokar Ljubljana - Zavod mladi podjetnik je prejšnji teden v okviru tekmovanja za najboljši poslovni načrt 2009, ki ga organizira Tehnološki park Ljubljana, izvedel izobraževanje za bodoče podjetnike z naslovom Lastno podjetje? Zakaj pa ne! Seznanili so jih z začetnimi koraki pri ustanavljanju podjetja ter z uporabo sodobnih rešitev na osnovi medmrežja, ki jim lajšajo začetke poslovanja. Foto: arhiv Zavoda mladi podjetnik |
Še mesec dni za prijavo na natečaj Podjetna PrimorskaPrijave osnutkov poslovnih načrtov zbirajo do 16. februarjaSabina Lokar Koper - Univerzitetni razvojni center in inkubator Primorske (UIP) je avgusta lani začel s pripravami mladih podjetnikov na natečaj Podjetna Primorska, na katerem iščejo najboljši poslovni načrt primorske regije. Rok za oddajo osnutkov poslovnih načrtov je 16. februar. Na sliki so prejemniki lanskoletmih priznanj Podjetna Primorska. Foto: Jernej Filipčič |
V Instrumentation Technologies, zlati gazeli 2008, zaokrožajo razvojni cikel"Samozavest naj bo razvojni zagon države"Jana Petkovšek Štakul
Solkan - Instrumentation Technologies je v letu 2009 najbolj zaznamoval intenziven razvojni cikel, začet 2007, ki so ga konec leta uspešno pripeljali skoraj do konca. Na trg stopajo s paleto vrhunskih instrumentov pod lastno blagovno znamko Libera. „Poleg tega, kar je seveda bistveno za naše delovanje in preživetje, pa ne moremo ne da bi izpostavili odločitev Slovenije, da vstopi v FAIR, objavi poziv za najavo interesa za druge ESFRI projekte in uspeh našega konzorcija na razpisu za centre odličnosti, kjer smo s samimi izvrstnimi partnerji uspeli s prijavo Centra odličnosti za biosenzoriko, instrumentacijo in procesno kontrolo,“ je preteklo leto jedrnato opisal Rok Uršič, direktor podjetja, ki je bilo leta 2008 zlata gazela. |
