Zanimivosti

Prijava na newsletter

Želite o novostih in aktualnih prispevkih o projektu Gazela izvedeti prvi?
Prijavite se na novičarsko pismo (newsletter) Gazela!
Ime in priimek:

E-pošta:
 
 

 

 

Letošnja zlata gazela je podjetje Lumar IG

Srebrna gazela je trboveljsko podjetje Dewesoft, bronasta pa kranjsko podjetje Exoterm IT 


Luki Nuredini

Ljubljana - Letošnja zlata gazela je družba Lumar IG. Mariborska družba, ki jo vodi Milan Lukić, nekdanji generalni direktor Marlesa, se ukvarja z izdelavo in postavljanjem energetsko varčnih montažnih hiš. Srebrna gazela je postalo trboveljsko podjetje Dewesoft, bronasta pa kranjsko podjetje Exoterm IT. 

Na sliki: Zlata gazela je postalo podjetje Lumar IG, katerega direktor je Milan Lukić (drugi z leve). Srebrna gazela je družba Dewesoft (na desni sta direktor Andrej Orožen in tehnilčni direktor Jure Knez), bronasta pa podjetje Exoterm IT, ki ga vodi Bojan Veber. 

Foto: Bojan Velikonja


 
 

Medsebojno spoštovanje in zaupanje za izhod iz krize

kolumna 
Matjaž Čadež


Veliko je napisanega o vzrokih krize. Tisti, ki znajo videti dlje in ločiti drevo od gozda, so si edini v tem, da sta osnovna vzroka krize neverjetna sebičnost in pohlep posameznikov, prepolnih bogastva, ter politično-gospodarski sistem, ki je oboje ne le omogočal, temveč  celo spodbujal. Ali kot je nedavno dejal preminuli ameriški nobelovec za ekonomijo Samuelson: »Smo družba, kjer prevladuje JAZ, JAZ, JAZ in ZDAJ. Ne mislimo NE na DRUGE, NE na JUTRI!«
 

Gazele o svojih izkušnjah tudi na 4. Slovenskem forumu inovacij

Trde lekcije pri osvajanju tujih trgov

 

Jana Petkovšek Štakul


Ljubljana – Danes in jutri se na Gospodarskem razstavišču odvija 4. Slovenski forum inovacij. Japti je ob finančni pomoči ministrstva za gospodarstvo pripravil 150 dogodkov, na forumu pa sodeluje tudi 90 razpravljavcev. Za forum inovacij so letos prejeli 93 predlogov inovacij, 80 strokovnjakov pa je po pregledu izbralo v kategoriji najbolj inovativno podjetje trebanjsko podjetje Trimo za sodobno fasado in fasadni ovoj. Med posamezniki pa je priznanje prejel Rok Piltaver z Inštituta Jožefa Stefana za inteligentni varnosti sistem za nadzor prostorov. Jutri bodo svoje izkušnje pri osvajanju tujih trgov predstavile slovenske gazele. 

Na sliki Boštjan Gaberc, direktor podjetja Mikrografija, posavsko-dolenjske gazele 2009. Foto: Jaka Adamič


 

Tudi zlata gazela med ustanovitelji Inovacijsko razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani

Nov mehanizem za povezovanje gospodarstva in akademske sfere

Matija Krnc


Ljubljana - Tako kot gazele iščejo nove tržne niše na slovenskem in globalnem trgu, se tudi znanstvena in akademska sfera vse bolj zavedata, da je učinkovito povezovanje z gospodarstvom temeljno izhodišče za napredek družbi. V ta namen so bile že v preteklosti ustanovljene številne podporne ustanove, vendar je povezovanje med akademsko sfero in gospodarstvom ostalo bolj v teoriji kot v praksi. Vse preveč je bilo zaprtosti na strani akademske sfere in premalo natančno definiranih potreb in zahtev iz gospodarstva, da bi bile povezave še bolj učinkovite. 

Na sliki je direktor inštituta, prof. dr. Slavko Dolinšek: Prepričan sem, da bo Univerza v Ljubljani znala še bolj kot doslej prisluhniti potrebam gospodarstva in s tem pospešila njegov razvoj. Znanstvenoraziskovalno delo, ki v končne izdelke vnaša visoko dodano vrednost, mora pridobiti tudi družbeno veljavo. Foto: Goran Tomšič


 

Pred 18. letno konferenco Slovenskega združenja za kakovost

Kakovost ustvarja razliko

 

Jana Petkovšek

Ljubljana – Slovensko združenje za kakovost 12. in 13. novembra v Portorožu pripravlja 18. letno konferenco, ki so jo letos naslovili Kakovost ustvarja razliko. Program vsebuje razpravo na temo: Ali je v kriznih razmerah kakovost/odličnost sploh še mogoča? Udeleženci bodo spoznali primere dobrih praks sistemov kakovosti in odličnosti v kriznih razmerah, se pogovarjali o tem, da kakovost in odličnost lahko premagata vse krize.

Na konferenci bodo na okrogli mizi gostili tudi Milana Lukića, direktorja mariborskega podjetja Lumar, ki je pred tednom dni postalo Zlata gazela 2009, je pojasnil Jožko Čuk, predsednik Slovenskega združenja za kakovost.
Foto: Bojan Velikonja


 

Tehnološki park obeležuje svetovni teden podjetništva

Brezplačne podjetniške delavnice

Jana Petkovšek

Ljubljana - Tehnološki park Ljubljana bo svetovni teden podjetništva (Global Entrepreneur Week), ki bo med 16. in 19. novembrom, obeležil z brezplačnimi podjetniškimi delavnicami v okviru Dnevov podjetništva na Tehnološkem parku Ljubljana. Delavnice, ki bodo potekale med 17. in 19. novembrom. Organizirajo jih skupaj s podjetjem Data in projektom VEM točke.
 


 

V okviru dveh Japtijevih razpisov na voljo 10 milijonov

Ljubljana - Trenutno sta aktualna dva javna razpisa Javne agencije Republike Slovenije za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI). Prvi je javni razpis za sofinanciranje stroškov projektnih interdisciplinarnih skupin. Rok za oddajo vlog je 16. november, na voljo pa je še 7,5 milijona evrov, je povedala Monika Malešič, pomočnica direktorja Japtija.

Namen razpisa je spodbuditi podjetja k vključevanju visoko kvalificiranih strokovnjakov za delo na razvojno-raziskovalnih aktivnostih podjetja. Odprt pa je tudi javni razpis za sofinanciranje zaposlitev raziskovalcev ob prehodu v podjetja, rok za oddajo vlog je 20. november 2009, na voljo je še 2,7 milijona evrov. Z razpisom JAPTI podpira prehod raziskovalcev iz inštitucij znanja v gospodarstvo (sklop A) in iz velikih podjetij v mikro, mala in srednje velika podjetja (sklop B). Oba razpisa sta sofinancirana iz Evropskega socialnega sklada.


Na sliki je Monika Malešič, pomočnica direktorja Japtija.
Foto: Jana Petkovšek


 

pogovor: Bojan Veber, direktor podjetja Exoterm IT, bronaste gazele

“Naš tim je izobražen, lojalen in borben”

Jana Petkovšek
Ljubljana
- Bronasta gazela 2009 je podjetje Exoterm IT. Kranjska gospodarska družba, katere zgodovina sega v konec 18. stoletja, ko je delovala delavnica mila, je sedaj sodobno podjetje in je med ključnimi partnerji večine livarn in metalurških podjetij na tem območju Evrope. Po razglasitvi smo se pogovarjali z direktorjem podjetja Bojanom Vebrom. 

Bojan Veber, direktor Exoterma IT:  Smo še bolj izkušeni, preživeli smo krizo, to pa nam je toliko večji motiv in izziv za čas, ki prihaja. Tako slabo v prihodnje zagotovo ne bo več. Sem realen optimist. Prodaja sicer ne bo tako cvetoča kot lani, ampak sem prepričan, da prihajajo boljši časi.
Foto: Bojan Velikonja


 

pogovor: Andrej Orožen in Jure Knez iz podjetja Dewesoft, srebrne gazele

Če idejo spremljata vztrajnost in volja, lahko vsak uspe 

Jana Petkovšek
Ljubljana
- Svež veter je v zasavsko dolino prineslo podjetje Dewesoft, srebrna gazela 2009, ki svoje začetke beleži leta 2000, ko sta svoje sodelovanje z ustanovitvijo podjetja okronala Andrej Orožen in Jure Knez. V prostorih nekdanje tovarne Peko v Trbovljah izdelujejo merilno opremo in programsko opremo za merilne inštrumente. Njihova prednost je v izjemnem občutku za potrebe kupcev ter izjemno visokem tehnološkem znanju. Pod vodstvom dr. Jureta Kneza, sedaj tehničnega direktorja, so razvili univerzalno, multiaplikativno programsko opremo za merilne inštrumente. Dewesoft je širša javnost spoznala, ko so začeli delati za Naso. Zdaj so tudi v Nasi napovedali zmanjševanje stroškov, vendar pa iz ZDA že dobivajo novice o okrevanju, zato bodo kmalu stekli tudi projekti, ki so jih morali zaradi ohladitve gospodarske rasti za nekaj časa postaviti na stran. 

Andrej Orožen (levo) je dejal, da je Jure Knez, tehnični direktor podjetja, krizo napovedal že leto dni, preden so jo dejansko občutili. »Zato smo se že tedaj začeli ukvarjati z razvojem inštrumentov, ki so nadgrajeni in cenejši od dotedanjih.« Takole sta v Cankarjevem domu skupaj držala kipec srebrne gazele 2009.
Foto: Bojan Velikonja

 

pogovor: Milan Lukić, direktor podjetja Lumar IG, zlate gazele 2009

Le pogumni so deležni uspeha in nagrad

Jana Petkovšek

Ljubljana - Zlata gazela 2009 je mariborsko podjetje Lumar IG, specializirano za pasivne hiše. Te dni končujejo prvo pasivno hišo plus, ki je značilna po velikih energetskih prihrankih. Milan Lukić, direktor podjetja, ki si je vrsto izkušenj nabral že kot generalni direktor Marlesa, je bil uspeha svojega družinskega podjetja, ki zaposluje 49 ljudi, izjemno vesel.

Pravi, da so bili v podjetju na krizo dobro pripravljeni, v prvi vrsti zahvaljujoč pravočasnemu razvoju novih in pravih izdelkov,  torej  energijsko varčne hiše. Lani so s prodajo zaslužili skoraj sedem milijonov evrov. »Danes ljudem ni treba več veliko razlagati, kaj pomeni energijska varčnost. Letos bomo zgradili še več pasivnih hiš kot lani. Delamo 10 ur dnevno in več, tudi sobote. K sreči imamo zelo hvaležen kolektiv in vem, da se sodelavci z mano enako veselijo tega priznanja,« je dejal Milan Lukić, ki še vedno osebno proda vsako hišo. »Ko dobiš najvišje priznanje, te res stisne pri srcu,« je pogovor z nami po prejemu zlate gazele začel Milan Lukić. »To je do sedaj najvišje priznanje, ki smo ga prejeli.«

»Ko dobiš najvišje priznanje, te res stisne pri srcu,« je dejal Milan Lukić, ponosni prejemnik naziva zlata gazela 2009. »Tudi v prihodnje bomo največ energije vlagali v montažne hiše in skušali biti nekaj korakov pred ostalimi, s sinom pa ugotavljava, da moramo uvajati nove produkte, in sicer prav tako v smeri energijske varčnosti.«
Foto: Bojan Velikonja


 

Tudi Slovenija lahko postane gazela

Slovenska gazela 2009

Tudi Slovenija lahko postane gazela

Zlata gazela je podjetje Lumar IG, srebrna gazela Dewesoft in bronasta gazela Exoterm IT

V nabito polni Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani je časopisna družba Dnevnik razglasila najboljša med hitro rastočimi podjetji v letu 2009. Laskavi naslov zlate gazele je tokrat pripadel podjetju Lumar IG iz Maribora, ki je na slovesni razglasitvi priznanje prejelo iz rok predsednika države dr. Danilo Türk. Srebrni gazeli, trboveljskem podjetju Dewesoft, je priznanje podelil minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik. Priznanje za bronasto gazelo, ki ga je podelil predsednik uprave mag. Branko Pavlin, je prejelo podjetje Exoterm IT iz Kranja. Kot regijski zmagovalci so priznanja prejeli tudi preostali trije finalisti – Salbatring International, Finali Trading in Mikrografija.


 

kolumna: "Vsi smo gazele"

Katera je tista gospodarska panoga, ki je Slovenijo naredila prepoznavno v svetu? O tem in takšnih ter drugačnih strategijah se vprašujemo že 20 let, vendar nismo uspeli sestaviti skupaj nič kaj več kot nekaj parcialnih rešitev za nekatera posamezna področja. Stroka je odpovedala. Katera je osnovna vloga in naloga države? Država naj zagotovi možnosti za delo posameznikov, omogoči naj oblikovanje strategij, pomaga naj krmiliti Slovenijo. Država je v tem smislu odpovedala.

 


 

Če želite spodbujati inovativnost, komunicirajte

 

Švedska: inovativna tudi na državni ravni

 Polona Pibernik, Estera Lah


Da Švedska sodi med države, ki princip inovativnosti zelo dobro razumejo, je potrdila že leta 2000, ko je na državno pobudo nastala Vinnova, Nacionalna agencija za inovacijske sisteme. S tem je poslala dve zelo jasni sporočili: prvič, da inovacije ne nastajajo znotraj izoliranih prostorov, pač pa znotraj sistemov in, drugič, da je naloga agencije, ki naj spodbuja nastanek inovacij, poskrbeti za razvoj teh okolij (sistemov).

 


 

Regijskih finalistov kriza ni oslabila, nasprotno!

Ljubljana - Skupaj z analitiki podjetja Bisnode smo pod drobnogled vzeli letošnje finaliste in tudi pogledali, kako bi se v primerjavi z njimi odrezale dosedanje zlate gazele. S pomočjo ocene tveganja – analiza je narejena za prihodnjih 12 mesecev – pa smo skušali ugotoviti tudi, v kolikšni meri odstopajo od državnega povprečja in kako se je stopnja tveganosti spreminjala pri dosedanjih zlatih gazelah.
 

"Tudi Slovenija je lahko gazela"

kolumna: Aleksander Svetelšek 


"Tudi Slovenija je lahko gazela"

 


Korak v podjetniški svet je odločitev, ki zahteva veliko poguma. Za doseganje zastavljenih ciljev potrebujemo odločnost, jasno vizijo in prepričanje v lasten uspeh. Gazele, dinamična podjetja, ki jih opredeljuje hitra rast, dokazujejo, da je uspeh mogoč, vendar pogojen s trdim delom in precejšnjimi odrekanji. S temi izzivi se srečajo poslovneži tako v malih kot tudi v velikih podjetjih. Podobno so oboji vse prevečkrat soočeni z okoljem, ki ni naklonjeno njihovim ambicijam in ki se ne zaveda, da gre razvoj malih in velikih podjetij pravzaprav z roko v roki. Kar pomeni, da smo za razvoj slovenskih gazel odgovorni vsi, ki delujemo v gospodarstvu.
 
Na sliki je Aleksander Svetelšek, predsednik uprave Petrol d.d., Ljubljana in član sveta gazela
Foto: Jaka Adamič


 

„Slovenijo je potrebno pošteno prevetriti“

Intervju Matjaž Čadež, predsednik uprave Halcoma, predsednik Sveta gazela


Jana Petkovšek

 

Ljubljana - O letošnjem izboru zlate gazele smo se pogovarjali z Matjažem Čadežem, predsednikom uprave Halcoma, predsednikom Sveta gazela.  

Letošnji izbor gazel poteka v obdobju ohlajene gospodarske rasti. Kako je bilo to čutiti pri izboru gazel?

Na osnovi sicer končnega izbora šestih nominirancev za zlato gazelo, ki sem jih bral, moram reči, da se pri njih ni čutilo ohladitve gospodarske rasti, vsaka gazela ima svojo zanimivo zgodbo, najboljše pa zelo zanimivo zgodbo. To dejansko pomeni, da če ima človek pravo idejo, tudi kriza na pride do živega. Ena od pomembnih stvari gazel je, da krize izkoriščajo, da poiščejo še bolj ozke niše, kjer so lahko še bolj uspešni kot drugod. 

Na sliki je Matjaž Čadež, predsednik uprave Halcoma, predsednik Sveta gazela


 

"Naprej gremo še z večjo močjo"

pogovor: Jure Knez, tehnični direktor trboveljskega podjetja Dewesoft, gazele savinjsko-zasavske regije

Jana Petkovšek


Celje  - Gazela savinjsko-zasavske regije je trboveljsko podjetje Dewesoft, ki se ukvarja z izdelavo programske opreme za merilne inštrumente. Unikatnost podjetja, ki ga vodita Jure Knez in Andrej Orožen, ki sta lani dobila naziv Podjetnik leta, se kaže v tem, da imajo izreden občutek za potrebe kupcev in izjemno visoko tehnološko znanje, kar se izkazuje v tem, da so pod vodstvom tehničnega direktorja dr. Jureta Kneza, ki je diplomiral pri 27 letih z zagovorom doktorske disertacije Zanesljivost delovanja strojev na osnovi meritev vibracij, razvili univerzalno, multiaplikativno programsko opremo za merilne inštrumente.

Na sliki je dr. Jure Knez, tehnični direktor podjetja Dewesoft, savinjsko-zasavske gazele. Foto: Matej Povše


 

Zadnji regijski izbor - izbor savinjsko-zasavske gazele

Podjetništvo, znanje in nogomet
Zmagovalec je podjetje Dewesoft iz Trbovelj, priznanje pa sta prejeli tudi podjetji MIK Celje in Termotehnika iz Petrovč

Matija Krnc
Celje - Zadnja regijska prireditev v okviru letošnjega izbora za zlato gazelo je ponovno potekala v Celjskem domu. Za izredno živahen začetek prireditve je poskrbela glasbena skupina Kar češ brass band, ki v dvorani v knežjem mestu ni dovolila dremeža. V živahnem razgovoru, ki ga je tokrat vodil novinar časnika Dnevnik Primož Cirman, so nam predstavniki podjetij Dewesoft, MIK in Termotehnike zaupali marsikatero podrobnost o svojem načinu dela, beseda pa je tekla tudi o nogometu in državni reprezentanci ter njihovih konjičkih. 


Gazela savinjsko-zasavske regije je postalo podjetje Dewesoft. Na sliki so Rudolf Kronovšek, direktorj termotehnike, dr. Jure Knez, tehnični direktor Dewesofta, in Franci Pliberšek, prvi mož podjetja MIK Celje. Foto: Matej Povše


 

Na Predsedniškem forumu o vodenju, ki premaguje krizo

Darja Jagarinec, Jana Petkovšek

Bled
  - V petek bo na IEDC-Poslovni šoli Bled potekal Letni forum najvišjih vodilnih. Predsedniški forum bo odprl  predsednik RS dr. Danilo Türk, osrednji govornik bo dr. Hermann Simon, eden izmed najpomembnejših evropskih mislecev managementa. Na Forumu bodo sodelovali generalni direktorji, predsedniki in člani uprav ter nadzornih svetov, vodilni teami v vladah in neprofitnem sektorju ter v drugih organizacijah.
 

pogovor: Boštjan Gaberc, direktor Mikrografije, dolenjsko-posavske gazele

Najraje lovi kupce in nova tržišča

Bojan Glavič
Dolenjske Toplice  -
V teh časih, ko je povsod slišati le o krčenju stroškov, odpuščanju zaposlenih in izgubah, je prava osvežitev naleteti na podjetje, ki število zaposlenih povečuje in prav nič ne tarna nad krizo. Nasprotno. Boštjan Gaberc, direktor in lastnik podjetja Mikrografija, priznava, da jim gre kriza deloma celo na roko, saj njihove stranke v želji po racionalizaciji poslovanja vse bolj posegajo po njihovih storitvah, torej elektronskem arhiviranju in upravljanju z dokumenti.
Sedanjim 44 zaposlenim bodo zato do konca leta dodali še štiri nove sodelavce, v primerjavi z lanskim letom pa naj bi za desetino povečali tudi prihodke.
 

Termo-tehnika: S slovenskimi toplotnimi črpalkami v Evropski uniji

Med nominiranci za gazelo savinjsko-zasavske regije je tudi podjetje Termo-tehnika. Po triindvajsetih letih dela na raziskovalno-razvojnem področju v Gorenju je Rudolf Kronovšek leta 1993 to podjetje zapustil, ustanovil svoje z imenom Termo-tehnika in si še z dvema sodelavcema uredil poslovne prostore v gospodarskem poslopju ženinih staršev v Orli vasi. Tako se je odločil, da bi lažje nadaljeval delo na področju varčne rabe energije.
 

MIK: Poslovna odličnost je na prvem mestu

Drugi nominiranec za gazelo savinjsko-zasavske regije je podjetje MIK Celje, ki obstaja že od leta 1990, vendar je bilo za razvoj podjetja ključno leto 1992, ko je kupilo računalniško vodeno proizvodno linijo oken, pravi direktor Franci Pliberšek.
 

Dewesoft: Njihovi kupci so iz celega sveta

Prvi nominiranec za savinjsko-zasavsko gazelo je podjetje Dewesoft. Zaposluje 16 ljudi, lani je prodaja podjetja znašala 1,7 milijona evrov.


 

Dolenjsko-posavska gazela 2009: Prepričala je urejenost v podjetjih

Matija Krnc

Dolenjske Toplice
  - Druženje dolenjskih gazel je bilo že drugo leto zapored pripravljeno v Dolenjskih Toplicah. Zmagovalec dolenjsko-posavske regije in peti finalist izbora slovenske gazele je postalo podjetje Mikrografija iz Novega mesta, priznanji sta prejeli tudi podjetji Loging in Metalika. 

Na sliki so Franc Lavrič, direktor Loginga, Boštjan Gaberc, direktor Mikrografije in Igor Arh, prvi mož Metalike. (Foto: Jaka Adamič)
 

Bojan Veber, direktor Exoterma, gorenjske gazele

Bojan Veber, direktor Exoterma IT, gorenjske gazele

Na državo ne računajo, najraje se zanesejo sami nase

Bojan Glavič

»Iz Štajerske sem prinesel s seboj trmo, tu pa sem se hitro naučil gorenjske škrtosti,« je malo v šali malo zares izdal recept za svoje uspešno vodenje  podjetja Exoterm IT njegov direktor  Bojan Veber. Dokaj skop je tudi pri odgovorih na novinarska vprašanja, a vseeno ni mogel skriti, da ga je naslov letošnje gorenjske gazele  zelo razveselil. Čeprav glede konca svetovne krize raje ostaja previden, je več kot očitno, da bo naslov dodatna spodbuda podjetju, ki se lahko pohvali z eno najdaljših tradicij pri nas. Po slednji Exoterm  vsekakor izstopa med gazelami, torej hitro rastočimi podjetji, ki so že po definiciji praviloma mlajše. 


 

Izjave gorenjskih nominirancev

Izjave gorenjskih nominirancev


Bojan Veber, Exoterm IT: »Naj se najprej zahvalim časopisni družbi Dnevnik za organizacijo prireditev, ki spodbujajo podjetništvo in pozitivno vplivajo na odnos do podjetništva. Zahvala za prejeto priznanje pa gre seveda celotni ekipi mojih sodelavcev, pa partnerjem, dobaviteljem in kupcem, ki so omogočili našo rast.


 

Gorenjska gazela 2009

Kemiki tokrat prehiteli vse

Zmagovalec in četrti finalist za zlato gazelo je kranjsko podjetje Exoterm IT.

V novem kongresnem centru hotela Špik v Gozd-Martuljku je časopisna družba Dnevnik razglasila že četrtega finalista za izbor Slovenske gazele 2009, ki bo 22. oktobra v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Po podjetjih Salbatring International (gazela osrednje Slovenije), Finali Trading (primorsko-notranjska gazela) in Lumar IG (dravsko-pomurska gazela) smo sedaj dobili že četrtega finalista za zlato gazelo, to pa je kranjska kemična tovarna Exoterm IT.


 

Mikrografija

Mikrografija


Podjetje je zaposlenim izziv in se ves čas razvija

Novomeška Mikrografija je nastala po zaslugi zagnanosti Boštjana Gaberca, ki je želel trgu ponuditi nekaj, česar ni ponudil še nihče. Čeprav pri 22 letih ni imel izkušenj in prakse, podjetjem začel zagotavljati informacijske sisteme za urejanje in arhiviranje dokumentov. Naročniki njegovega podjetja so banke, zavarovalnice, trgovska podjetja, knjižnice, proizvodna in gradbena podjetja, javni sektor ...


 

Metalika

Metalika


Podjetje Metalika je lastnik in direktor Igor Arh ustanovil leta 2002, že naslednje leto pa je v njem stekla proizvodnja notranje opreme za ladje. Prvi posel je podjetje sklenilo s Finci, zdaj sodeluje tudi s Švedi in Norvežani, ladje opremlja v Španiji in Angliji, izdelki Metalike pa so tudi na ameriških, francoskih, nemških, poljskih in ruskih ladjah, križarkah, jahtah in naftnih ploščadih.

Podjetje je sicer majhno, saj zaposluje 16 lesarjev, a sklepa ambiciozne posle – opremilo je tri danes največje ladje na svetu.


 

Loging

Loging


Začetki podjetja, ki se ukvarja z gradnjo montažnih objektov, segajo v leto 1993, ko je začelo  izdelovati nadstreške za lokale, a za prvi preboj na trgu je bilo ključno leto 2001. Tedaj je podjetje Loging izdelalo prvi večji koncept mobilnih hal za novomeški Revoz. Vse prihodke je vložilo v razvoj in drugi preboj doživelo v lanskem letu, ko se je usmerilo v lastno proizvodnjo.


 

Dolenjske gazele višajo prihodke

Dolenjske gazele višajo prihodke

Marko Srabotnik in Sanja Filipič

Ljubljana – Sto najhitreje rastočih gazel na Dolenjskem je v letu 2008 skupaj ustvarilo 384.602.821 evrov skupnih prihodkov, od tega je bilo 97,3 odstotka prihodkov od prodaje. Ista podjetja so leta 2003 skupaj ustvarila 90.883.371 evrov prihodkov, kar pomeni, da so v petih letih povečala prihodke za 4,23-krat.


 

Izmenjava znanja in tehnologij zunaj slovenskih meja

Mateja Prinčič

Izmenjava znanja in tehnologij zunaj slovenskih meja


Vlada Republike Slovenije je letos dala soglasje za udeležbo Slovenije v projektu izgradnje Mednarodnega centra pospeševalnikov za snope ionov in antiprotonov (FAIR) v Darmstadtu v Nemčiji. Ambiciozna pobuda za priključitev tako prodornemu in pomembnemu projektu, kot je FAIR, je prišla iz industrije. Kolesje je pred dvema letoma pognal Rok Uršič, ustanovitelj in direktor Instrumentation Technologies iz Solkana, vodilnega svetovnega podjetja na področju svetovanja, razvoja in dobave sistemskih rešitev za instrumentacijo in diagnostiko na pospeševalnikih osnovnih delcev.

Pred poslanci državnega zbora


Projekt FAIR je eden najizzivalnejših in najzahtevnejših velikih infrastrukturnih projektov našega časa, ki so uvrščeni v program evropske raziskovalne infrastrukture. Vreden je približno 1,2 milijarde evrov, Slovenija pa si bo polnopravno članstvo zagotovila s prispevkom v višini enega odstotka vrednosti programa – z 12 milijoni evrov, ki jih bo prispevala v obliki stvarnega vložka v naslednjih sedmih letih.


 

Milan Lukić, direktor podjetja Lumar IG, dravsko-pomurske gazele

V njihovi hiši bo dobil energijo tudi Mitja Petkovšek

Bojan Glavič

Maribor  - Milan Lukić si je izkušnje na področju gradnje hiš in vodenja   nabral že kot generalni direktor  v Marlesu, od leta 1992 pa vodi lastno podjetje, poimenovano po njegovem sinu Marku, ki je tam zdaj komercialni direktor.  V podjetju so  zaposleni tudi Milanova žena, pa hčerka, sestra, do nedavnega tudi zet.
Pravo družinsko podjetje torej, zato je bil trenutek  tokratne podelitve dravsko-pomurske  gazele kar dober sinonim za družinsko srečo.


 

Izjave dravsko-pomurskih gazel

Milan Lukić (Lumar): »Zmage smo zelo veseli. Je najlepši dokaz, da okolje, v katerem delamo, opazi in ceni naše uspehe. Ob tej priliki se želim zanje zahvaliti tako sodelavcem kot tudi svoji družini.

 

Dravsko-pomurska gazela 2009

Dravsko-pomurska gazela in tretji finalist je podjetje Lumar, nominiranca podjetji Pikapoka in Rogač

Matija Krnc


Maribor
  - Na četrtkovi prireditvi v mariborskem hotelu Habakuk so bila podeljena tretja letošnja priznanja v okviru projekta Gazela. Tokratni zmagovalec je mariborsko podjetje Lumar IG, ki ima v razvidu dejavnosti sicer zapisano stavbno mizarstvo in tesarstvo, a je bolj znano po izdelavi pasivnih hiš.


 

Svoje zahtevne kupce vedno znova presenečajo

Rodex
Svoje zahtevne kupce vedno znova presenečajo


Podjetje Rodex se je v 25 letih pod vodstvom lastnice in direktorice Danice Žitnik razvilo iz obrtne delavnice v Železnikih v sodobno podjetje s sedežem v Kranju - sistemskega dobavitelja in izvajalca celovitih rešitev na področju malih aparatov. Dejavnosti podjetja so konstrukcija in izdelava orodij (kalupov) in štanc, brizganje termoplastov in gume, izdelava raznovrstnih navitij, sestava in montaža elektronskih aparatov.


 

"Delaj, kar te veseli, in pomagaj sodelavcem!"

mimovrste

»Delaj, kar te veseli, in pomagaj sodelavcem!«


Podjetje mimovrste, ki se ukvarja s spletno prodajo, je sad zagnanosti, predvsem pa znanja in drznosti mladih Jeseničanov, ki so prvo spletno trgovino pri nas postavili že leta 2001. Čeprav je mlado, saj je povprečna starost zaposlenih v njem 27 let, deluje pa šele osmo leto, v njem najdemo vrsto kvalitet, ki bi jih morda pripisali le zrelemu podjetju z vodstvom, ki ima za seboj obsežno kilometrino vodenja.

Direktor podjetja mimovrste Jugoslav Petković zaradi hitre rasti v tem času že načrtuje reorganizacijo podjetja. Pogled imajo uprt največ za leto dni naprej, sicer pa jih najbolj zanima, kaj se bo dogajalo oktobra in novembra, ko naj bi se kriza s podjetij preselila na potrošnike.


 

Partnerski odnosi so srce poslovanja

Exoterm IT

Partnerski odnosi so srce poslovanja


Začetki podjetja Exoterm segajo daleč v zgodovino, tja v leto 1772, ko je v Kranju delovala delavnica mila. Tedaj že kemična tovarna je ime Exoterm dobila leta 1961, današnji nominiranec za gazelo pa je bil ustanovljen na prelomu v tretje tisočletje. Exoterm IT je danes vodilni partner večine livarn in metalurških podjetij na tem območju Evrope, svoje izdelke pa prodaja vse od Nizozemske do Bolgarije.


 

Gazele na prehitevalnem pasu tudi na Gorenjskem

V četrtek smo izbrali dravsko-pomursko gazelo (na sliki, foto: Matej Povše), ta četrtek gremo v Kranjsko Goro, kjer bomo izbrali četrtega finalista - gazelo Gorenjske. Sto najhitreje rastočih gazel Gorenjske je v letu 2008 skupaj ustvarilo 520.516.685 evrov skupnih prihodkov, od tega je bilo 96,85 odstotka ustvarjenih s prodajo. Top 100 gazel te regije je svoje prihodke v obdobju med leti 2003 in 2008 povečalo za 3,7-krat. Čisti dobiček se je med letoma 2003 in 2008 povečal za 2,8-krat in za top 100 gazel v letu 2008 dosega 21.138.160 evrov. V celotni regiji so se prihodki v istem obdobju povečali za 1,33-krat, čisti dobiček pa za 1,82-krat.
 

Pomembni so odkriti odnosi s partnerji

Rogač

Pomembni so odkriti odnosi s partnerji

 

Podjetje Rogač, ki se ukvarja s tiskanjem promocijskega tekstila, je nastalo sredi devetdesetih, ko slovenski trg še ni prepoznal pomena promocije in prepoznavnosti podjetij. Prva leta, priznava Boris Bauman, njegov lastnik in direktor, so bila zato težka. Preboj so načrtovali že na prehodu v novo tisočletje, a so ga doživeli štiri leta pozneje, ko je Slovenija vstopila v Evropsko unijo, podjetje pa je prodrlo na avstrijski in nemški trg.


 

V podjetju prevladuje mehka inovativnost

Pikapoka – vse za otroka

V podjetju prevladuje mehka inovativnost

 

Ptujsko podjetje Pikapoka, ki je letos stopilo v  osmo leto poslovanja, prodaja otroške igrače in vse drugo, kar malček potrebuje za zdrav razvoj. Njegova zgodovina sega petnajst let nazaj, v čas, ko je Silva Volgemut kot samostojna podjetnica na Ptuju odprla prvo majhno prodajalno PIKAPOLONICA  – vse za otroka. Odtlej se je nenehno razvijalo in raslo ter se leta 2001 preoblikovalo v družbo z omejeno odgovornostjo. Že nekaj let po odprtju prve prodajalne sta zaradi potreb in želje po bolj pestri ponudbi izdelkov za otroke zakonca Volgemut ustanovila še podjetje Apollo. To podjetje se je specializiralo za trgovino na debelo z izdelki za otroke in izjemno dobro dopolnilo ter prepletlo maloprodajo in prodajo na debelo.


 

Vodstvena ekipa se ves čas uigrava

Lumar

Vodstvena ekipa se ves čas uigrava


Mariborsko družinsko podjetje Lumar je v začetku devetdesetih prvo v Sloveniji začelo postavljati energetsko varčne montažne hiše. Podjetje vodi Milan Lukič, ki ima na področju gradnje individualnih hiš dolgoletne izkušnje, ki si jih je nabiral tudi generalni direktor Marlesa. Sicer pa v podjetju dela vsa družina.


 

Gazele rastejo hitreje

Gazele rastejo hitreje

V letu 2008 je 100 najhitreje rastočih gazel dravsko-pomurske regije skupaj ustvarilo 939.805.175 evrov skupnih prihodkov, od tega je bilo 93,6 odstotkov ustvarjenih s prihodki od prodaje. Top 100 gazel regije je svoje prihodke v obdobju med letoma 2003 in 2008 povečalo za 5,6-krat. Čisti dobiček se je iz leta 2003 na 2008 povečal za 5,4-krat in dosega v letu 2008 34.357.008 evrov. V celotni regiji so se prihodki v istem obdobju povečali za 1,63-krat, čisti dobiček pa za 1,23-krat.


Vsebine portala


   

Vsak teden vam predstavljamo nominirance, ki se bodo na regijskih izborih potegovali za osvojitev regijske gazele, in vam približujemo zakulisje dogodkov Gazela.
 

Vas zanima, kje so gazele iz preteklih let, kako poslujejo in če še vedno rastejo hitreje kot njihova konkurenca?
Obenem predstavljamo tudi zanimive in koristne vpoglede v svet podjetništva.
 

Preverite zadnja medijska sporočila o izboru Gazela in letošnjih regijskih izborih.
Preberite več
 
Preberite več
 
Preberite več

Vabljeni na Slovensko gazelo 2010.


Koledar dogodkov

v pripravi...
Slovenia regions